Banka v letu 2017

Makroekonomsko okolje v letu 2017 je bilo še naprej ugodno, saj je bila rast BDP v Sloveniji za leto 2017 na zavidljivo visoki, 5-odstotni ravni. Kot v predhodnih obdobjih je bil tudi v letu 2017 glavni dejavnik rasti izvoz slovenskega gospodarstva. Poleg tega je turistična panoga ponovno beležila rekordno leto. Tudi domača potrošnja je medtem dosegla zadovoljivo stopnjo rasti in tako tudi svoje prispevala k rasti gospodarstva. Vse to je spodbujalo investicije gospodarstva ter ugodno dinamiko gibanja na nepremičninskih trgih.

Navedeni pozitivni trendi v gospodarstvu so na eni strani seveda pozitivno vplivali tudi na bančno okolje, za katero pa je bilo tudi v letu 2017 značilno padanje nivoja obrestnih mer na vseh področjih ter povečan konkurenčni boj med akterji na bančnem trgu, predvsem na strani kreditnih obrestnih mer. V tem oziru je treba omeniti denarno politiko ECB, ki je ostala nespremenjena in je še naprej glavni faktor nizke obrestne ravni, kar pa ima negativne posledice za obrestno maržo oziroma obrestne prihodke bank.

Na drugi strani pa je treba seveda tudi ugotoviti, da vse skupaj ugodno vpliva na investicijsko dinamiko, posledično pa tudi na razreševanje slabih posojil, če so ta zavarovana s hipotekami na kvalitetne nepremičnine. Saj investicijska aktivnost močno in pozitivno vpliva na cene in uspešno prodajo takih nepremičnin.

Kot je bilo že omenjeno v poslovnem poročilu za leto 2016, je banka za leto 2017 v celoti gledano načrtovala zmerno rast kreditiranja. To pa je zaradi posebne skrbnosti pri likvidnostnem uravnavanju poplačila dolgoročnega refinanciranja do matične družbe Sberbank RF, ki je med letom postopoma zapadlo v višini 210 mio EUR, znesek, ki je za velikost banke vsekakor pomemben. S skrbnim načrtovanjem smo v banki postopoma nadomestili ta sredstva z depozitnimi sredstvi in sredstvi, ki smo jih že v predhodnem letu naložili na medbančnem trgu – vsaka postavka je pribl. polovica omenjenega zneska. Vse to je bilo izpeljano v skladu z načrti oz. glede na ugodno gibanje poslovanja na depozitni strani celo bistveno boljše, saj se je likvidnostni količnik LCR gibal vseskozi daleč nad regulatornimi in dodatno višje postavljenimi internimi varnostnimi limiti. Tako je banka lahko svoje kreditno poslovanje, ne glede na zgoraj navedeno poplačilo obveznosti do SBRF, nemoteno izpeljala v skladu z načrti ter v drugi polovici leta celo bistveno stopnjevala.

Na depozitni strani je banka beležila pribl. 12,8-odstotno rast, kar predstavlja v nominalnem znesku 137 mio EUR. Skupni znesek vlog je znašal 1.212 mio EUR. Rast po segmentih je bila nekoliko višja pri fizičnih osebah (13,18 %) v primerjavi s pravnimi osebami (12,63 %). Je pa pri tem treba izpostaviti splošni trend v bančnem sektorju, da se sredstva prelivajo iz vezanih produktov v sredstva na vpogled. Razlogi so seveda v nizkih obrestnih merah za vezane depozite, ki ne vplivajo stimulativno na vezavo sredstev. V banki smo že leta 2016 vpeljali nekaj novih ponudb za stranke glede vezanih depozitov in tako ta trend skozi leto 2017 bistveno ublažili, saj je delež vezanih vlog napram vpoglednih sredstev v primerjavi s bančnim sistemom precej boljši. Na drugi strani pa bo banka v naslednjih letih strateško fokusirana na zbiranje depozitov prebivalstva, da izboljša razmerje med občani in pravnimi osebami glede na depozitne volumne (občani 27 %, pravne osebe 73 %).

Poleg primarnih virov (depoziti) je banka pri refinanciranju uporabljala (in tako predvideva tudi za naprej) programe, ki jih ponuja SID banka ter v omejenem obsegu tudi programe t. i. TLTRO od ECB, čeprav se ti na stanje predhodnih let niso bistveno spremenili.

Kreditno poslovanje v celoti gledano je v letu 2017 zraslo za 7,35 % in je skladno z zgoraj že navedeno zmerno planirano rastjo. Je pa treba poudariti, da je banka pri rasti kreditiranja fizičnih oseb beležila 12,77-odstotno rast, s tem, da je tu težišče rasti predvsem na potrošniških kreditih. Pri kreditiranju pravnih oseb pa je banka beležila rast 4,92 %, kar pa je glede na zgoraj omenjene okoliščine v skladu z načrti.

V izkazu uspeha banka za leto 2017, kljub močnemu pritisku na obrestne marže in negativnemu obrestnemu okolju, izkazuje podobno velikost neto obrestnih prihodkov kot v letu 2016. Prihodki iz čistih obresti v letu 2017 so znašali 33,4 mio EUR oz. 0,61 % (206.000 EUR) manj kot v letu 2016. Čisti neobrestni prihodki so znašali 8,05 mio EUR oz. 1,83 % (150.000 EUR) manj. Glavni razlog za nižji rezultat pri tej poziciji izvira iz naslova poslovanja s t. i. izvedenimi finančnimi instrumenti. V banki smo zaznali bistveno manjšo aktivnost s strani gospodarstva pri ščitenju tečajnih tveganj predvsem na relaciji RUB/EUR.

Stroški dela in splošni administrativni stroški so se v letu 2017 v primerjavi s prejšnjim letom povečali za pribl. 6,5 % in dosegli 26,3 mio EUR. Posledično se je zvišal tudi kazalec CIR, ki je znašal 63,4 %, kar je nekoliko bolje od povprečja.

Na rezultat iz drugih poslovnih aktivnosti sta vplivala predvsem prispevek v shemo financiranja reševanja bank ter prispevek v depozitno shemo.

V letu 2017 je banka, tako kot v letu 2016, znatno znižala stanje slabih naložb (NPL). Konec leta je stanje znašalo pribl. 166 mio EUR (v primerjavi z letom 2016 znižanje za pribl. 24 mio EUR). Za to znižanje je bila na eni strani zaslužna uspešna izterjava, na drugi strani pa tudi  relativno nizek priliv novih primerov. Tudi dinamika razreševanja v tekočem letu kaže, da lahko tudi vnaprej pričakujemo ugodne trende na tem področju. Na tem mestu je treba tudi poudariti, da banka na eni strani posveča najvišjo prioriteto razreševanju in znižanju stanj NPL-ov, vendar pri tem noče in ne more zanemariti tudi maksimizacije prilivov od prodaje premoženja, danega v zavarovanje kreditov, oz. prodaje terjatev. Pri tem je banka na osnovi končno razrešenih primerov slabih naložb v segmentu srednjih in velikih podjetij od leta 2015 naprej zabeležila skupno okrog 160 primerov s povprečnim poplačilom izpostavljenosti glavnic kreditov v višini 71 %.

Ta razvoj je tudi ugodno vplival na kazalce NPL ratio (s 14,6 % na 12,0 %) in LLP coverage ratio (s 37,8 % na 42,1 %), medtem ko je bil total coverage ratio vseskozi na visoki ravni (malenkostno pod 100 %). Tudi na neto rezervacije je ta razvoj vplival ugodno. Banka je knjižila 11,5 mio EUR neto rezervacij, kar je 4,3 mio EUR manj kot v letu 2016.

Tako je banka pod črto za leto 2017 beležila 3,6 mio EUR dobička pred davki.

Kapitalska ustreznost banke je bila na visoki ravni in znašala 18,98 %, medtem ko je kazalnik TIER1 oz. CET1 bil na ravni 14,92 %, kar daje banki zadosti rezervnega prostora glede na od regulatorjev predpisanih minimalnih zahtev za kapitalizacijo banke. Naj tu omenimo tudi še implementacijo MSRP 9 in vpliv v višini skupno pribl. 9,4 mio EUR (po davkih 7,6 mio EUR), kar je količnike kapitalske ustreznosti v otvoritveni bilanci 2018 nekoliko znižalo na 18,13 % in TIER 1 na 14,06 %.

V banki je bilo čez leto v povprečju 348 zaposlenih. Po veliki rasti zaposlenih v letu 2014 je banka naslednji dve leti ohranjala rast zaposlenih, lani pa je spet zabeležila opaznejšo rast s povišanjem za 4,5 % oziroma 15 zaposlenimi in stanjem konec leta 2017 354 ljudi.

V letu 2017 smo v banki, kot tudi v predhodnih letih, izpeljali različne izobraževalne programe s skupnim številom 946 izobraževalnih dni. Pri teh aktivnostih smo še naprej upoštevali smernice, da se ciljno osredotočamo predvsem na tista izobraževanja in usposabljanja, ki izhajajo iz potreb delovnega procesa in so definirana kot potrebna za nadgradnjo strokovnosti zaposlenih in zagotavljanje visokokakovostnih storitev in produktov banke. Tudi na tem področju banka sledi strategiji digitalizacije in uvaja e-učenje na več področjih, predvsem pri rednih periodičnih usposabljanjih. Banka se zaveda pomembnosti izobraževalnih aktivnosti in širjenja znanja zaposlenih, saj tudi usposobljeni zaposleni dajejo banki ustrezno osnovo za stabilno in varno tekoče poslovanje ter servisiranje strank.

Banka je tudi v letu 2017 vlagala v tehnologijo in razvoj novih produktov. Še posebno pozornost smo namenili digitalizaciji procesov, zlasti na področju potrošniških kreditov. Začeli smo uvajati robotske avtomatizacije procesov, celovito prenovili spletno banke za fizične osebe itd.. Glavni poudarek na IT razvoju pa je bil na izgradnji in implementaciji nove, storitveno usmerjen IT-arhitekture (SOA), ki bo še posebej ugodno vplivala na nadaljnji bančnih storitev.

Za poslovno leto 2018 pričakujemo nadaljevanje pozitivnih trendov v slovenskem gospodarstvu. To bo na eni strani še naprej pozitivno delovalo pri razreševanju slabih naložb, na drugi strani pa tudi še naprej pogojevalo trdno konkurenco v bančnem sistemu in posledično še naprej pritisk na obrestne mere pri kreditiranju. Če bi se prvi signali, da bi se lahko proti koncu leta nizko oz. negativno obrestno okolje le nekoliko spremenilo, dejansko tudi udejanjili, bi to seveda ugodno vplivalo na prihodke banke.

V tekočem letu 2018 je med različnimi projekti, na katerih v banki delamo, treba omeniti tiste najpomembnejše, ki imajo zakonsko in regulatorno osnovo: Direktiva o trgih finančnih instrumentov(MIFID II), Splošna uredba o varstvu podatkov(GDPR), Direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) idr. S temi projekti smo se pričeli ukvarjati že tekom leta 2017, saj spremembe stopijo v veljavo v letu 2018.


Potrebujete pomoč?